| Avtor |
Sporočilo |
Brezbarvni
small boss
Pridružen/-a: 01.03. 2007, 00:09
Prispevkov: 3727
Kraj: MORAVČE
|
 Objavljeno:
22 Avg 2007 11:18 |
  |
Vsako leto se avgusta v meni prebudi vizualni spomin na majsko razkošje razcvetelih potonik in možgančki takoj preklopijo na naslednjo misel: zdaj je pravi čas za delitev in presajanje. Tega opravila se uspešno lotevamo v času od konca avgusta do srede septembra. Časovna omejitev velja le za sadike z golimi koreninami, za rastline, ki so neposredno izkopane. Za tiste, ki so vzgojene v posodah, je čas presajanja mnogo manj pomemben. V poznem poletju se prenehajo razvijati novi poganjki, okrepijo pa se korenine. Pravočasno posajene potonike bodo vso zimo odganjale drobne stranske koreninice, ki so za uspeh izredno pomembne. Ob nepravem času sajene potonike sicer preživijo, vendar kar nekaj let ne zaživijo tako, kot bi od njih pričakovali.
Preprostost in bahavost
Sortna izbira potonik po naših vrtovih je bolj skromna, saj primerno velike sadike v novejših sortah niso čisto poceni, in kdor pri potonikah želi doživeti resnično lepoto, se mora za nekaj let oborožiti tudi s potrpežljivostjo. Vzlic temu je v Sloveniji nekaj ljubiteljev, ki se ponašajo z zavidanja vrednimi zbirkami tako zelnatih kot lesnatih potonik. Morda se preprostost potonik zrcali predvsem v eleganci enojnih cvetov in v skromnih gojitvenih zahtevah. Bogastvo polnjenih cvetov in razkošno jesensko obarvanost listja pri drugih sortah pa bi morda prej označili kot zaslužen ponos kot z besedo bahavost. Bodi kakorkoli, v naših vrtovih se potonike za cela desetletja zasidrajo v vsaki globoki, a prepustni vrtni prsti z nekaj apnenca ter seveda na sončni legi. Te zahteve so prinesle s seboj iz svoje domovine, ki se pri mnogih zelnatih vrstah razteza od prostranstev Sredozemlja med Portugalsko in Črnim morjem. Samo na Kitajskem pa rastejo divje vrste lesnatih potonik. Zanimivo je, da na južni polobli ne raste niti ena vrsta. Znanih je menda kar okoli 50 vrst ter na stotine iz njih vzgojenih vrtnih sort.
Začetek cvetenja
Za sajenje pripravimo prst z globokim lopatanjem, vanjo pa vdelamo star hlevski gnoj ali kompost. Za izboljšavo strukture prsti lahko dodamo tudi šoto, podobno funkcijo ima pesek. Pomembno je, da ne sadimo pregloboko. Ko se prst v sadilni jami umiri in sesede, naj bodo očesa pokrita le tri do pet centimetrov visoko. Pri razsajanju je napačno, če sadimo dele starih rastlin s pretirano velikim številom brstov. Popolnoma dovolj je, če ima vsaka sadika tri do šest očes, lahko celo manj. Vse potonike se krepko razraščajo in z nadzemnimi deli naredijo gnečo, ki jo opazimo šele po nekaj letih. Zato načrtujmo, da je med posameznimi sadikami vsaj 80 centimetrov prostora, če pa je medsebojna razdalja meter ali še nekaj več, tudi ni narobe. Po sajenju sadilno mesto za prvo zimo nekoliko prisujemo s prstjo, kompostom ali zastirko, pozneje pa strah pred zimskimi poškodbami ni potreben. Potonike naj ostanejo na enem mestu mnogo let. Potrebujejo sonce, gnojenje in mir, da bodo bogato cvetele. Škodljivcev skoraj ne poznajo, od bolezni pa včasih grozi siva plesen, ki se je ubranimo s podobnimi fungicidnimi pripravki, kot jih uporabljamo za domačo brajdo ali svoj sadni vrt. |
|
|
   |
|
|
|
|
Poglej naslednjo temo
Poglej prejšnjo temo
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Powered by phpBB
© 2001, 2002 phpBB Group :: Theme by Daz ::
Časovni pas GMT + 2 uri, srednjeevropski - poletni čas
|
